MOTIVITE ZA PI[UVAWETO
POETSKI MANIFESTI
ZA MANIFESTITE
Pra{aweto
za pesnata, za poezijata voop{to, pritoa imaj}i ja na um nejzinata smisla odnosno nejzinoto zna~ewe, seopfatno gledano, nejzinite
karakteristiki i osobenosti, strukturalni
zakonitosti i proklamacii, na krajot i nejzinoto poetsko ~itawe
i do`ivuvawe se pra{awa bez vremenska dimenzija. Toa se ve~no
aktuelni uroci /~etiva/ za sekoja pesna za sekoja poezija. Kade
site ovie proekcii mo`e da se sretnat da se do`iveat kako zbir kako amorfna
masa? Odgovorot e vo, Poetskiot Manifest /Poetski prira~nik/. Ta ottamu
ova pra{awe, ova viduvawe na ve~no aktuelana tema i vo ovoj moj obid.
Sovremenata
makedonska literatura, literaturniot izraz "Manifest Poetski"
go ima i go poznava. Mo`ebi tie ne se transparentni kako vo svetski ramki
i razmeri, no spored svoeto dostioinstvo i zna~ewe vredni se za odbele`uvawe.
Prviot Poetski Manifest vo makedonskata kni`eva istorija go napi{aa poetite Bogomil \uzel i Radovan
Pavlovski, vo 1960 god. Interesen
e negoviot istorijat. Imeno negovoto praizdanie e na srpskohrvatrsi jazik,
objaven vo
"EPSKOTO
NA GLASAWE" e Poetskiot Manifest na
B.\uzel i R.Pavlovaski. Manifest na tretata generacija poeti. Bi rekol toa e Manifest so
posebna istoriska dimenzija i zna~ewe. Toa se potvrduva i doka`uva od
samiot po~etok do samiot kraj. Intonacijata so koja e napi{an i energijata
so koja zra~i se sosema uverlivi
" Dajte ni dostatno prostor i
nie od sene{to }e vi napravime pesna !" Soo~eni i pritegnaati od
tesniot prostor, imaj}i go predvid poetskiot duh, potrebata od tvore~ki
nemir i prodir, koj e vo direktna kontradikcija so aktuelniot bitisuva~ki
moment, re{avaat od sebe da go
otfrlat bremeto na minatoto i "
nara~aniot politi~ki poetski duh", zna~i go digaat ona vnatre{no
eho nad opkru`uvaweto i i ja davaat slobodata na poezijata. Se svrtuvaat
kon sebe, prodiraj}i si vo damarite, poetot go stavaat vo jadroto na poezijata.
Kako da se po~uvstvuvale deka se povikani da ja ispolnat svojata misija.
No i pokraj seta svoja golemina i zna~ewe, okolu ovoj manifest ne uspevaat da se obedinat pogolem broj privrzanici.
"NA
^EKOR OD GOVOROT" Poetski
manifest potpi{an od D.Kocevski,
M.Lindro i Q.Dimitrovski od 1980 god. Zabele`livo e pominuvaat celi dvaeset
godini od objavuvaweto na prviot manifest. Temelite se postaveni i posigurno
mo`e da se gazi, {to e normalo i o~ekuvano. Ovoj Poetski Manifest
vo odredena smisla e nadgradba na
prethodniot. Imeno potpisnicite na "^ekor
od govorot" kriti~ki se osvrnuvaat na "Epskoto na glasawe"
no bez nihilisti~ki pretenzii. Entuzijazmot
i romantizmot so koj istapija R
Pavlovski i B \uzel vo tie momenti sekako bile opravdani, no aktuelniot mig istite gi pregazuva i se frleni pod koleno na " Na ~ekor od govorot".
^uvstvuvaj}i go odminatiot i nadrasnat poetski govor ovie go istaknuvaaat
, go stavaat vo preden plan aktuelniot poetski ambient. Kako nova genaeracija
poeti, zadoeni so nov duh, smetaat deka metaforata, zasitenista od oficijalnata
poetologija, romanti~arskoto i simboli~noto vo stihot, emotivnoto i lirskoto proektirawe ve}e ne se
vo toj moment blago re~eno sodr`inski elementi na poetskiot govor.
Avangardnosta, {to pove}e ispituvawa na neproverenite i neupotrebenite
soodnosi vo jazikot, koe }e ovozmo`i soodvetno
izrazuvawe na poetskite iskustva. No kako {to veli Katica ]ulavkova
vo nejziniott osvrt za Manifestite, vklu~itelno i za ovoj manifest, poletot
i na ovie potpisnici se nagraduva so zabludi, novi slatki poetski
i kriti~arski zabludi. Kako i prethodnicite
nivni i ovie ne uspevaat da privle~at okolu sebe pogolem broj privrzanici.
Nabrzo po objavuvawweto na ovoj manifest, negovite zagovornici se razotidoa,
{to be{e u{te edna potvrda za mekosta na nivnite idei, tezi za koi se zalagaa.
ZA MANIFESTOT
Za
Pesnata Despot, Poetski Manifest na Sande Stoj~evski. Relaksiran od vremeskata dimenzija , bez namera
da navleguva vo diskusija so dvata predhodni
manifesti, e individualniot karakter
na ovoj manifest. Ako od ni{to drugo toga{ od ~ista qubopitnost se postavuva
pra{aweto koj e motivot na S.S. koja e Pobudata da se sro~i ovoj Poetski Manifest.
Pobudata e vo pobudata , vo Pesnata
Despot, vo SE Pesnata, vo Pesnata
kako Pesna. Toa e ona {to ovoj Poetski Manifest go pravi osobeno privle~en,
i zaslu`uva da se prodre vo nego podlaboko da se do`ivee od blizu.
Prviot
element na Poetskiot Manifest na S.Stoj~evski e POBUDATA. Toj veli vo
osnova na sekoja lirska pesna, neizbe`no mora da le`i
kolosalana pobuda. Zna~i sekoj problesok, koj ne e ekvivalenten na prethodno ka`anoto,
opravdano lirskata pesna odbiva da mu se doveri
na onoj {to se obiduva da ja stvori,
da ja pleni, zarobi vo sebe i oslobodi
preku porite nani`ani kako bukvi na hartija. Zna~i pobudata mora da se ima vo sebe. Slobodno mo`e da se
re~e barawata na lirskata pesna se neskromni, no neskromno mo`e i da ti vozvrati. No i pokraj
toa malkumina se onie koi mo`at da mu ka`at zbogum na beliot svet i da
i se predadat na Pesnata Despot. Toa S.Stoj~evski go pravi, svesno,
so srce i du{a bez tro{ka somne`, svojot `ivot go podreduva onaka kako
bi mo`el najdobro da i slu`i na nejzinoto viso~estvo Despot Pesna, zatoa
{to znae deka toa e edinstveniot na~in
da se uspee i da se dojde do negovata
SE PESNA. A koga }e
dojde do nejzinite bukvi taa }e go nagradi so:
^UVSTVO
ZA MO] (vtoriot element) koe }e ti ovozmo`i da prodre{ dlaboko vo vremeto na pramaglinata, pred ro`bite za prvite legendi i mitovi,
pred Hermes da ja prenese porakata do Svetot deka prvite pesni
bile ispi{ani od `e{kata lava {to istekuvala od papokot na Tera.
Toa sozdatelot, poetot go znae. No najva`no od se e toa {to toa ~uvstvo
e sosema li~no, {to strui niz venite na
pokorniot na Se Pesnata , na
toj {to ja Sozdal. No i pokraj se, misti~nosta i qubomorniot sojuz se
kratkotrajni duri i nevozmo`ni. Poetot mo`e uslovno i da mol~i, no }e
go otkrijat negovite obrazi, o~i, no najnapred }e go raskrinkaat negovite
stihovi, pesnata }e ja pro~itaat i drugite i so voodu{evuvawe ke voskriknat,
da o~igleden e sojuzot megu
poetot i pesnata SE Pesna. Bez
la`na skromnost, odgovorot {to S.Stoj~evski mo`e da go ponudi, a i toa
i go pravi e:-Jas samo verno i slu`am na Pesnata Despot. Toa pak go otvora
patot kon kvarkot i kon molekulot,
kon sonot i kosmosot i ponataka
vo novi osvojuva~ki pohodi, bidej}i lirskata pesna toa go mo`e zatoa i
go pravi. No nabrzo i toj prostor stanuva tesen ja gu{i, `edna e za u{te.
^uvstvuvaj}i go toa Toj na lirskata pesna toa i i go dozvoluva. Rovari
vo sebe voedno sozdavaj}i i i otkrivaj}i i novi svetovi / Kuboa, zbor {to
izvrtuva no i {to postojano otkriva novi znaewa , novi neotkrienosti,
novi zagatki, na krajot najva`ni za pesnata
novi prostori na koja taa mo`e da di{e /. Zatoa {to znae deka Svetot
pred i po nea ne e onoj istiot, a tie {to
}e ja vpijat }e ja setat seta nejzina blagodetna mo} a ostanatite }e se najdat vo {ok. Zarem
ima nekoj koj mo`e da mu se sprotistavi na apsolutot, totalot, nesrazmernoto
koli~estvo energija koe go poseduva Pesnata Despot, Lirskata SE Pesna.
Sosema
e izvesno i interesno kreativno tolkuvawe / a mo`ebi i voveduvawe vo na{ata
literatura/ na Ma{ka Lirika, kako oponenta na @enskata Lirika. Ma{kata
Lirika koja e prepoznatliva po bestra{niot pohod vo osvojuvaweto na Pesnata.
No Ma{kata Lirika ne e prepoznatliva samo po konciznosta, stegnatiot red, stih so visok tonalitet tuku
i po misti~nosta, imeno vistinsko e pra{aweto {to se krie zad bledata
kruta ma{ka faca. No sekako drugo e
pra{aweto dali Ma{ka Lirska Pesna e predodredena samo od dadenosta na
prirodata?
OSMOZA NA KOMPLEKSNATA I
^ISTA LIRSKA PESNA
Ne
postoi ednostavna a pri toa golema Lirska Pesna, kako {to veli S.Stoj~evski.
Mo`ebi najdobrite primeri za toa mo`eme da gi najdeme vo na{ata narodna
poezija. Taa pozadi velot na ednostavnosta ja sokriva polnosta, raznovidnosta,
bogatstvoto glagoli, figuri, cvrstina. Taa vo sebe go nosi bremeto na
`ivotniot mig, jarkost, ~istost, zrelost, merak pesna , so problesok koj
direktno go udira v rebro onoj
koj ne veruva deka se e rezultat na /
podr`ano i od samata pesna/ slo`ena ramka i zakonitost na koja i taa samata
mora da i se pot~inuva. Bilo kakva manipulacija od bilo koj tip po ova
pra{awe ne e dozvolena.Toa mora da bide
jasno, ~isto, poetsko. No nepoetskoto vo zdivot, vo srcebieweto od druga
strana pak dava mo`nost da go izbistri i jasno vidi i po~uvstvuva silata
na poezijata.
MEMIZIS
I DEMJURG ili" Poezijata e
ume{nost svetot da se sogleda onakov kakov {to ne e". Kr{ej}i gi kopjata /poetski/ pomegu sonot i
javeto, odnosno dali na svojata poezija da i podari bliska i bleskava
realnost, ili nedopirlivite prostranstva na sonot. S.S. postapuva mudro.
Toj i dozvoluva na Pesnata Despot taa samata da odlu~i. Taa pak `edna
za osvojuvawe novi horizonti, introvertni i ekstravertni, izborot e jasen.
Nepovtorliva e ume{nosta na Poezijata Svetot da go sogleda onakov kakov
{to ne e. Samo toga{ vlogot }e e isplatliv, i samo toga{ zdivobiweto barem
za nijansa }e e podobro.
RELACIJA POET-RECEPCIENT
Izvonreden
pristap vo ovoj del od manifestot. Bezrezervno hrabar, koj mo`ebi dolikuva
pove}e za nekoj drug vid manifest,
no sekako opravdan pristap. Imeno
jasno treba da mu se stavi na znaewe na ~itatelot, odbirajki od ponudenoto,
imaj}i pri toa najgolema sloboda da go
do`ivuva istoto naj{iroko, vistinski
ili ne, da prodira dlaboko da ja
po~uvstvuva pesnata so seta svoja sila . No dopusti od tipot dogradbi, ispravki, bilo kakvi precrtuvawa
/crtawe musta}i vrz likovite od propagandnite plakati/ voop{to
najblago re~eno ne e dozvoleno.
KAKO DO PESNA DESPOT
Vo
ovoj posleden del od Manifestot S.Stoj~evski
ni dava nekoi svoi gledi{ta nekoi svoi soznanija, kako najuspe{no do Pesna
Despot. Taka toj ja poso~uva imaginativnata uporeba na
interpunkciskite znaci, vremeto i vremenskite skokovi, koj pesnata gi
smeta za ekskluzivni prisvojni
zamenki. Sekoga{ neodminlivata neophodnost od glagolite i nivniot funkcionlen
raspored, toj ja prepora~uva upotrebata
na op~ekoruvaweto. Isklu~itelno zna~ajna
e upotrebasta na dijalektot vo poetskiot pev koj {to e najprirodniot jazik
na poezijata. Ponatamu neprestano vr{ewe
izbor na elementi od apstraktnata svera. Ja prepora~uva gradbata
od silni sklopovi od misleni i konkretni sostavki,
a osobeno e interesna preporakata za
povremena upotreba na zamenkata SE.
Za
kraj , pri pi{uvaweto na ovoj manifest, S.Stoj~evski se koristel izvorno od sopstvenoto
iskustvo kako poet, eseist, literaturen kriti~ar. Isto taka zabele`livo
e literaturno iskustvo na nekolku literaturni teoreti~atii i vo svetski ramki sep{to literaturnata
misla aktuelna vo toj mig.
Ne
navleguvaj}i vo namerite na avtorot
pa i na samiot potfat, dali ili
da ne se pretendira na manifestnite nameri na ovoj Manifest */Da govori
vo ime na istomislenicite, ili pak da stvori istomislenici , ili se obra}a
ili ne se obra}a direktno na generacijata, ili dali
ima namera da bide pokrenuva~ki ~initel vo
kni`eveniot `ivot na Makedonija/. Kako i da e ovoj Manifest ja
otslikuva aktuelnata sostojba vo toj
*Katica ]ullavkova
- Prethodnica i Manifest- Streme` 1985