Idejata da zboruvam ili da pi{uvam po ovoj povod, poteknuva
nekade od krajot na minatata ili od po~etokot na ovaa 2003 godina koga vo
eden razgovor so Risto za idninata na ovaa manifestacija, mi predlo`i da
napravam eden osvrt kon tvore{tvoto na inspiratorot na ova ~estvuvawe. Ottoga{
pomina dosta vreme.
V~era, ama ba{ v~era (03.03.2003) ja preureduvav mojata biblioteka. Vo celiot
toj kup knigi zabele`av deka gi imam site tri draganovi knigi (ne go znaev
toj fakt). “Dveri” Kultura – 1992 godina, “Palimsest”
Streme` - 1999 godina i “Tajnata na postot” 2001 godina izdadena
od Sovetot na literaturnata manifestacija “ILINDEN”. Toga{ si
pomisliv: -Risto ne mi se javi povtorno. No ne mina dolgo vreme, duri i
izrazeno vo ~asovi koga toj be{e od drugata strana na slu{alkata. Zboruvavme
za ova {to sega go pi{uvam. Si ja predizvikuvav sudbinata ili ~esta i zadovolstvoto?
Ne znam, no sepak interesno.
So Dragan Kru{karovski za `al ne uspeav da se zapoznam, taka {to }e bidam
prisilen da ja napu{tam onaa dimenzija na pi{uvawe na tekst vo bilo kakva
prigoda, a osobeno vo ovakva, na li~no poznavawe. Skraten so mo`nosta da
ja poznavam, a so toa i iznesam negovata li~na priroda, negovata ~ove~ka
dimenzija, negoviot navik, gest, anegdota, {to li, }e mora da go nadomestam
preku ona {to toj uspeal da go ostavi pozadi sebe, poezijata.
Se nametnuva li samo po sebe pra{aweto, ~ekorej}i po tragite {to gi ostavil
Toj i negovite bukvi, koja e smislata na `ivotot? Bitno li e ~ovek kolku
}e pro`ivee? Kako }e `ivee? Ja osoznava li smislata na `ivotot voop{to za
vreme na sopstveniot `ivot? Na krajot na krai{tata {to e toa smisla na postoeweto?
Za ona kolku {to nare~nicite mu napi{ale na `ivee, uspeal da ostavi `ivi
tragi po sebe. Svoeto semejstvo i pesni. Ne znam kolku bil svesen za sopstvenata
smisla na postoeweto, iako sum ubedeben deka se pra{uval za nea, i postojano
go baral odgovorot i baral pove}e i podlaboko vo s#, vo prirodata, vo lu|eto,
bukvite, vremeto minato, sega{nosta, idninata ubeden sum deka ne bil zadovolen
so odgovorot. Sosema logi~no, toa e vo prirodata na sekoj ~ovek, na sekoj
poet osobeno. Taa e sekoga{ nekade povisoko i podaleku. Ova pak me naveduva
na razmisluvwe deka seto toa e besmislica. Smislata na postoeweto e bukvalno
denes i vo ona {to denes }e go stori{ za da potrae utre i zad utre i preku
zad utre. Toj toa go ima napraveno. Negovata krv i seme se poseani i s#
u{te se pod sonceto, negovite bukvi pak se ve~ni, dodeka trae vremeto. Ti
si ja ostvaril na najubav na~in sopstvenata no i se~ijata smisla na postoeweto,
iako sudbinata te povika kaj sebe mnogu porano. Ti uspea, ostavi tragi .
Sepak, Dragan Kru{karovski mora da konstatirame deka i se izraduval samo
na svojata prva kniga “Dveri” izdadena vo Kultura vo 1992 godina.
Vtorata negova kniga “Palimsest” objavena vo Streme` - 1999
godina izleze neposredno po negovata smrt. Radosta za objavuvaweto na ova
kniga e samo polovi~no, razbral deka }e mu ja objavat. Tretata kniga “Tajnata
na postot” 2001 godina izdadena od Sovetot na literaturnata manifestacija
“ILINDEN” e zbir na prethodnite dve i plus vkupno 26 negovi
neobjaveni pesni. Ona {to uspeav da zabele`am, bukavalno samo vo tri ili
~etiri pesni od negovata prva kniga ne se spomnuva vo negovite stihovi smrtta
ili umiraweto, iako i vo ostanatite provejuva taa mra~na melanholija. Trgnuvaj}i
od sebe, ovoj poet ne bi go narekol mra~en poet ili poet na smrtta. Ne bi
pravel nikakvi mistifikacii, povikuvawa na sudbinata, pretskazanija, ~udni
pati{ta gospodovi i sl. Obzemenosta so taa nepoznata, so taa misterija za
sekoga{, ne e samo negova i ni~ija druga. Smrtta e bukvalno tema na sekoj
koj {to pi{uva, a osobeno na poetite. Zna~i smrtta ne e isklu~ivo nova tema.
Mo`ebi i priodot ne e nov. Toj, kako i Jas, verojatno kako i pove}eto Nie,
smrtta ja ostavame na hartija za poinakov da ni bide denot, posvetol kolku
{to se mo`e. Za takov go smetam i nego.
Vtorata negova kniga e edna golem psalm ili edna golema “Molitva za
spasenie”
“Molitva za spasenie”
Nikoj ne e kako Boga
Okoto negovo e kako nebo
Gospodu pomolimsja za zdravje i spasenie....
Ovaa negova vtora kniga nalikuva
na tajno so~inenie na nekoj pustinski isposnik koj vo svojata pustinska
kamena kelija, sekojdnevno go ispi{uval so sopstvenite bledi kapki krv,
bidej}i samo taka umeel i taka mislel ili pak taka najblizu se do`ivuval
sebesi do boga, do izbavuvaweto od grevot svoj, grevot na bli`niot svoj
i na onoj ~ij lik ne mu e poznat. A otkako }e ja ka`el molitvata ili u{te
podobro zapi{al onaka kako zapi{al vo svojata “Molitva za sogre{enie”
Koga }e mu dojde vremeto
Neka izbie na ubavo
Kako novo kladen~e
Vo ~ernogoricata
Libo prv cut na duwta.....
doa|al ili go nao|al sopstveniot spas, sopstveniot mir vo du{ata. Go najde li Dragane ona {to tolku uporno si go baral?
Vo tretata negova kniga, odnosno
vo zbirot na negovite neobjaveni pesni nare~en “Tajnata na postot”
- po edna od negovite pesni, se sre}avame so eden poinakov Dragan. “Kone~no,
principot na igrata”, kako {to ima napi{ano vo svojot opse`en pogovor
kon ovaa kniga Suzana V, Spasovska. Ne znam od koi pri~ini ja sokrival ova
strana od svoeto pi{uvawe, ne znam zo{to voop{to i pomisluval da ja amputira
lirskata sostojka vo svoite bukvi. Taa lirikata kako i da e, sekoga{ si
go nao|a svojot pat do neboto. Zarem, se pra{uvam Toj toa ne go znael? Nepotreben
e stravot od svira~i i balerini vo pesnite, nepotreben e prevezot preku
erotskite obredi i Horizontalnoto qubewe na Liljana, neporeben e stravot
od sliki i sliki~ki, od detski igri i cvetovi po livadi. Nekoj pat ne samo
du{ata ami i pesnata saka da ja po~uvstvuva rozevata boja na qubosta.
Sega ne mi preostanuva ni{to drugo osven da se pra{am sebe si, kakva li
e sega tvojata poezija, kakvi li pesni sega pi{uva{? ]e doznaeme li nekoga{?
Odgovorot na ovie pra{awe verojatno go znae{ samo Ti. A jas, kako i site
nie od ovaa strana na postoeweto, mo`eme samo da pretpostavuvame. Mo`ebi
da, a mo`ebi i ne. No vo edno sum siguren, tragite tvoi }e te dr`at podaleku
od zaboravot, a ova ~estvuvawe se nadevm deka u{te dolgo, dolgo }e trae.